Končno je prišel dan, ko smo odšli tudi mi na dopust. Prav zares se je vse dobro obrnilo, saj nam je po čudežu ratalo, spakirati vse, že en dan prej, da smo lahko zjutraj res samo spili kavo in takoj štartali. Po poti smo se edino še ustavili v bližnji pekarni, da smo si vzeli en zajtrk.
Vožnja je bila kar dolga, a k sreči ni bilo zastojev. Tako smo končno prišli na cilj. Razpakirali smo kovčke, ter se kar odpravili na plažo. Večinoma smo hodili jest ven, v okoliške restavracije, na ulici kjer so bile same tende za terase, saj sem si zaželela biti tudi sama na dopustu, kar pa je pomenilo, biti tudi brez kuhanja. No, vsaj večinoma. Ko smo bili tako na dopustu, smo se ob večerih veliko se sprehajali ob hrvaški obali, smo dosti opazovali tende za terase, gostinskih lokalov, ki so bile res raznovrstnih barv in oblik ter sistemov za odpiranje in zapiranje. Veliko je bilo takšnih, ki so imeli spodaj led osvetljavo, ki pa je na takšen način še toliko bolje ločilo enega gostinskega lokala od drugega, saj so bili res eden zraven drugega, da si kar hitro spregledal, v katerem lokalu si.
A kljub temu je bio luštno, majhno obalno mestece. Zdelo se je, kot da ravno ob večerih vse zaživi, ko sonce pade dol, saj se tudi večer ohladi in ni več toliko vroče kot čez dan. Bilo je res prijetno. Tako smo se kakšen dan tudi ustavili v kakšnem lokalu ter spili kakšno pijačo ali dve. Te tende za terase so res naredile prijeten ambient. Bilo je res, čisto dopustniško. A kaj ko najlepše stvari kar hitro minijo in se čas kar hitro obrne, da je bilo potrebno že pakirati nazaj in se spraviti nazaj v civilizacijo in nazaj v realnost.
K sreči smo šli en dan pred iztekom dopusta, tako da smo lahko bili še en dan doma, preden smo se zares mogli vrniti na delo.