Sveže preoblečena postelja je vedno razlog, da podaljšam spanje ob koncih tedna. In točno to se je zgodilo danes. Spala sem do enajstih in še bi, če me ne bi zbudili, da gremo plezat v Ljubljano, bi z lahkoto spala še dlje. Ampak ker imam plezanje enako rada kot spanje, sem se spravila ven iz postelje, se oprhala, pripravila malico in počakala, da pridejo pome.
Kave si nisem skuhala, ker sem vedela, da jo bom spila tam. Najbrž bom edina, ki zavlačuje s plezanjem, ampak nekako se potrebujem zbuditi za to, da se aktiviram v športno aktivnost. Če sem se morala prehitro premakniti iz postelje potem nimam druge kakor, da si vzamem vsaj teh svojih deset minut.
Ko smo prispeli tja, sem bila še tako zaspana, da niti opisati ne znam. Ko sem se usedla za mizo, sem si bolje želela, da bi bila tam postelja kakor pa miza, na katero mi bodo postregli kavo. Kljub temu da bo kava odlična, in da je stol izjemno udoben, sem res bila zelo utrujena od vsega v preteklem tednu. Res sem komaj čakala, da ga bo konec, da lahko izklopim vse obveznosti in se najprej naspim, potem grem pa uživat v nečem, kar mi je pri srcu. Imela sem pa občutek, da bi bilo bolje ostati tam, kjer je mehka in sveža postelja vsaj en dan.
Ko sem spila kavo, se je na srečo stanje, izboljšala dovolj, da sem lahko z malce več energije odšla v garderobo, da se preoblečem in se pripravim na plezanje. Ko sem to naredila, sem odšla v ogrevalno sobo, kjer sem se najprej ogrela in nato odšla preplezat nekaj smeri. Mislim, da mi je uspelo le dobrih pet smeri preplezati, potem se pa obupala. Odšla sem počivat na blazine, ki so bila skoraj tako udobne kakor moja postelja, ki sem jo ne vem, zakaj zapustila danes.