Čudni so ti izdelki, ki jih elektroerozija izdela. Danes sem prvič videla male delce, ki so bili narejeni preko tega in jih je sin veselo predstavil. Vem, da so to delci za neke stroje in naprave, ki jih ne poznam, ampak če on pravi, da so popolni potem, mu verjamem. Meni so čudni. Res pa je, da se na to popolnoma nič ne spoznam. Mož bo verjetno več vedel o tem, ampak ga še ni doma in niti ne vem, kdaj pride. Jaz lahko do takrat le kimam z glavo in se delam, da ga razumem in upam, da mi ne bo sin zameri, ko bo ugotovil, da bi bilo bolje to razlagati zraku, kakor meni.
Vem, da je elektroerozija nekaj, nad čimer je trenutno zelo navdušen in res si želim, da bi ga lahko bolj razumela, ampak mi ne uspe. Poleg tega je moja glava prepolna z mojimi obveznostmi in enostavno ne morem o nobeni drugi stvari razmišljati, pa ali se še najbolj trudim. Res sem groza zadnje čase in marsikaj bi rada, da bi bilo drugače, ampak ne morem vlivati na večino stvari.
Tako, da bo elektroerozija nekaj, kar verjetno ne bom uspela razumeti in se bo sin prej navdušil nad kakšno drugo stvarjo. Upam le, da bo kaj takega, kar mi bo malce bolj jasno že od samega začetka. Obdelovanje kovin res ni zame, če sem čisto iskrena. Pa če se še tako zelo trudim, je to nekaj, kar vem, da obstaja, ampak mi ni blizu. Enostavno ne potrebujem tega. In zato raje storitve, kot so elektroerozija prepustim tistim, ki jih to zanima. Tudi njiju ne zanima kaj veliko o stvareh, s katerimi se ukvarjam, pa se tudi trudita. Njima je v interesu, da imamo zdravo hrano, da se dobro počutita in to je dovolj. Mene pa te stvari zanimajo do potankosti medtem, ko me elektroerozija skorja ne zanima.