Bil je tisti trenutek, ki sem ga čakal že mesece. Po urah vožnje, učenju teorije cestno prometnih predpisov in več kot eni noči brez spanca, sem končno opravil vozniški izpit.
Z velikim nasmehom sem zapustil izpitni center in imel občutek, kot da sem osvojil svet. Imel sem izpit v roki, svobodo v srcu in v mislih že vizijo o nakupu svojega prvega avtomobila. Kot nalašč se je ravno tisti teden v našem mestu odprl nov avtosalon Citroen. Njihove sijoče table so vabile mimoidoče kot magnet, vedel sem sem, da moram iti pogledat, čeprav sem si sprva mislil, da bo vse predrago, da ne bo za moj žep.
A usoda je imela drugačne načrte. Že ob vstopu v salon Citroen me je pozdravil prijazen prodajalec in me povabil na ogled razstavljenih vozil. Moje oči so takoj obstale na prelepem vinsko rdečem Citroenu C3 Picasso, testno vozilo, ki je komaj čakalo novega lastnika. Bil je kompakten, moderen, z ravno prav športnega videza. In ko sem slišal ceno, sem se moral usesti. Ker je bil testni model, je bil precej cenejši, a še vedno kot nov, le z nekaj tisoč prevoženimi kilometri. Srce mi je poskočilo. To je to. Z očetom sva še isti dan uredila vso potrebno papirologijo, prodajalec pa mi je ob čestitkah izročil ključe, moje prve ključe. Ko sem sedel za vola, sem začutil tisto posebno mešanico ponosa, veselja in navdušenja. Vse, kar sem se učil v avtošoli, je zdaj imelo smisel.
Ko sem zapeljal iz salona Citroen sem imel občutek, kot da peljem nekaj več kot le avto, peljal sme svojo prihodnost. Radio je igral mojo najljubšo pesem, okna so bila na pol odprta, veter pa je šepetal, da sem zdaj resnično svoboden. Ta Citroen mi ni bil samo prevozno sredstvo. Postal je moj sopotnik, moj zaveznik pri odkrivanju sveta, moj dokaz, da se trud izplača. In vse se je začelo s končanim izpitom in obiskom novega avtosalona Citroen v našem mestu.…