Hribi imajo svoj čar in tega se zaveda vsak planinec, ki rad hodi po hribih. Sama obožujem hribe, tako sem že bila na Triglavu, tako da lahko rečem, da sem ponosna Slovenka, vseeno pa imam za prehodit še veliko prelepih hribov. Če bi mogoče razmišljala drugače, bi lahko videla že več hribov, kot pa sem jih.
Zakaj tako pravim?
To pa zato, ker vedno, ko imam čas in začnem razmišljati, kam bi lahko šla, grem na koncu na Planinski dom na Kofcah. Ne vem, zakaj mi je ta planinski dom tako simpatičen, vsakič je lepo in še lepše. Ko sem bila še samska sem ga prvič obiskala z svojimi starši in starimi starši. Mogoče me spominja na mladost in kako so mi oni vlili to željo po hribih. Z njimi je bilo vedno tako enostavno, vzeli smo si vedno cel dan in nikoli se nam ni nikamor mudilo.
Kofce so mi bile vedno lepe, ker je pot lahka in ko prideš iz gozda in zagledaš tisti velik travnik, na katerem se pasejo živali, ki so jih okoliški kmetje pripeljali na poletno pašo, takrat zadihaš in uživaš v tem pogledu. Po drugi strani pa ima tudi zima svoj planinski žar. Lahko uživaš v pogledu belih strmin in gora. Če je takrat pri koči nekdo, ki vse te vrhove pozna, pa je še toliko lepše vse to gledati ob dobri razlagi. Sama vedno, ko hodim po planinah, rada izvem kaj novega in da točno vem, kaj lahko vidim. Tako pogosto povprašam planince, da mi razložijo, kateri hribi se vidijo.
Kofce so visoke 1488 m, ravno prav, da zadihaš svež gorski zrak in da lahko vidiš čudoviti razgled na vse okoliške hribe. Vidi se tudi naš mogočni Triglav.
…