Zdravje ustne votline ne pomeni le zdravih zob, temveč tudi zdrave dlesni in obzobna tkiva, ki zobem omogočajo stabilnost in dolgo življenjsko dobo. Prav s tem področjem se ukvarja paradontologija. To je veja zobozdravstva, ki se osredotoča na preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv.
Čeprav se o njej manj govori kot kariesu, ima paradontologija ključno vlogo pri ohranjanju celotnega ustnega zdravja. Beseda paradontologija izhaja iz grških besed para (ob), odont (zob) in logos (veda). Gre torej za vedo o tkivih, ki obdajajo in podpirajo zob. Sem spadajo dlesen, kost, zobni cement in vezivna vlakna, ki držijo zob v čeljusti. Ko so ta tkiva zdrava, so zobje stabilni in odporni. Ko pa pride do vnetij ali okužb, se lahko začne proces, ki vodi do majavosti zob in v skrajnih primerih tudi do njihove izgube. Najpogostejša bolezen, s katero se paradontologija ukvarja, je parodontalna bolezen, pogosto imenovana tudi parodontoza. Začne se kot vnetje dlesni, ki se kaže z rdečino, oteklino in krvavenjem med ščetkanjem. Če se vnetje ne zdravi pravočasno, se lahko razširi globlje v obzobna tkiva in povzroči razgradnjo kosti, zato jo mnogi opazijo šele v zadnji fazi. Se pa paradontologija ne ukvarja samo z zdravljenjem, temveč tudi s preventivo. Redno odstranjevanje zobnih oblog in zobnega kamna, pravilna ustna higiena ter redni pregledi pri zobozdravniku so ključni za preprečevanje bolezni dlesni. Zobozdravniki pacientom svetujejo tudi glede pravilnega ščetkanja, uporabo zobne nitke in drugih pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov. Pomembno je poudariti, da zdravje dlesni vpliva tudi na splošno zdravje organizma. Raziskave kažejo povezave z nekaterimi sistemskimi obolenji, kot so bolezni srca in ožilja ali sladkorna bolezen.
Zato skrb za obzobna tkiva ni le estetsko vprašanje, temveč pomemben del celostnega zdravja. Zato predstavlja pomembno področje sodobnega zobozdravstva, ki pomaga ohranjati naravne zobe čim dlje. S pravočasnim odkrivanjem težav, ustreznim zdravljenjem in redno preventivo lahko posameznik bistveno prispeva k zdravemu nasmehu.