Browse Author: miha@ngn.si

Otroci so obiskali gasilsko društvo, da vidijo od blizu, kako poteka njihovo delo

Danes smo z otroki osnovne šole obiskali gasilsko društvo in si tako ogledali njihovo delovanje. Skupaj jih je bilo trideset, približno polovica fantkov in polovica punčk. Najprej so se vsi prestrašeno prestavljali, potem pa so jih gasilci spodbudili, da so jih začeli otroci spraševati.

Prijazni gasilci so jim gasilsko društvo zelo lepo predstavili tako, da je bilo zelo lahkotno zanje, da razumejo. Po nekaj minutah so bili vsi otroci že zelo sproščeni in vprašanja so se kar vrstila. Sem bila kar ponosna nanje, da so bili tako zelo pogumni in radovedni in so se spomnili tako koristnih vprašanj. Nekaj jih je bilo resnično zelo radovednih in imam občutek, da bodo ti celo razvili željo, da bi postali gasilci, ko bodo veliki. Me prav zanima, ali imam dober občutek o tem.

Po dovolj zastavljenih vprašanjih pa so jim gasilci še malce bolj podobno razkazali gasilsko društvo, ki je imelo kar veliko zanimivosti. Gasilci avtomobili so bili nedvomno najbolj zanimivi daleč od vsega ostalega. Ko so jim razložili kaj vse, so avtomobili sposobni in kako z njimi rešujejo različne situacije so se vsem, kar svetile njihove otroške oči. Obleke jim niti niso bile tako zanimive, saj so hitro ugotovili, da so zelo težke in da bi bile najbrž na začetku precej neudobne. Zagotovo pa so odnesli ogromno informacij in obisk v gasilskem društvu je bil zelo učinkovit.

Po končanem obisku pa so imeli na vrtu tudi postavljen trampolin, ki so ga pripravili za naš obisk. Zato je sledila še kratka odmor z igro in počasi smo se odpravili proti šoli. Vmes sem jih seveda spraševala, kaj so si zapomnili in kaj se jim je zdelo najbolj zanimivo, saj bomo jutri imeli zabavni kviz na teme gasilsko društvo, da vidim, koliko informacij so odnesli in ali jim je bil obisk zanimiv.

Ko gremo v hribe, vedno obiščemo Planinski dom na Kofcah

Hribi imajo svoj čar in tega se zaveda vsak planinec, ki rad hodi po hribih. Sama obožujem hribe, tako sem že bila na Triglavu, tako da lahko rečem, da sem ponosna Slovenka, vseeno pa imam za prehodit še veliko prelepih hribov. Če bi mogoče razmišljala drugače, bi lahko videla že več hribov, kot pa sem jih.

Zakaj tako pravim?

To pa zato, ker vedno, ko imam čas in začnem razmišljati, kam bi lahko šla, grem na koncu na Planinski dom na Kofcah. Ne vem, zakaj mi je ta planinski dom tako simpatičen, vsakič je lepo in še lepše. Ko sem bila še samska sem ga prvič obiskala z svojimi starši in starimi starši. Mogoče me spominja na mladost in kako so mi oni vlili to željo po hribih. Z njimi je bilo vedno tako enostavno, vzeli smo si vedno cel dan in nikoli se nam ni nikamor mudilo.

Kofce so mi bile vedno lepe, ker je pot lahka in ko prideš iz gozda in zagledaš tisti velik travnik, na katerem se pasejo živali, ki so jih okoliški kmetje pripeljali na poletno pašo, takrat zadihaš in uživaš v tem pogledu. Po drugi strani pa ima tudi zima svoj planinski žar. Lahko uživaš v pogledu belih strmin in gora. Če je takrat pri koči nekdo, ki vse te vrhove pozna, pa je še toliko lepše vse to gledati ob dobri razlagi. Sama vedno, ko hodim po planinah, rada izvem kaj novega in da točno vem, kaj lahko vidim. Tako pogosto povprašam planince, da mi razložijo, kateri hribi se vidijo. 

Kofce so visoke 1488 m, ravno prav, da zadihaš svež gorski zrak in da lahko vidiš čudoviti razgled na vse okoliške hribe. Vidi se tudi naš mogočni Triglav.