Zadnjih nekaj let sem se začel čedalje bolj osredotočati na to, kaj pojem. V modernem svetu se mi namreč pogosto zdi, da je vsa hrana čisto preveč procesirana in sploh več ne veš, kaj točno poješ. Zato sem se pošteno zamislil in začel posvečati več pozornosti temu, da v trgovini ne izberem vedno najcenejšega. Začel sem se pozanimati, katera hrana je čim bolj naravna, v katere izdelke se ne dodaja snovi, ki jih še izgovoriti ne znam, in tako dalje. Poleg tega sem nekaj pridelka začel vzgajati tudi doma, saj imam že dolga leta okoli hiše precej velik vrt, ki sem ga končno začel uporabljati. Pridelka sicer ni bilo veliko, a mi je vseeno dobro služil, da mi ni bilo treba vedno kupovati zelenjave v trgovini.
Pred kratkim pa sem čisto naključno opazil tablo, na kateri je pisalo domače olivno olje lokalnega kmeta in ocenim, ali bi bilo morda boljše od tistega, ki ga kupujem v trgovinah.
Ker je bil kmet iz okolice, sem se nekega dne kar odpravil do njega in se pozanimal o tem, kako prideluje olje in kaj mu dodaja. Ko sem ga poslušal, sem bil res navdušen nad načinom, kako prideluje svoje domače olivno olje. Olje je bilo povsem naravno, saj ni dodajal nobenih kemikalij. Tudi škropljenje oljk je bilo izvedeno na naraven način, zato sem bil z njegovim izdelkom zelo zadovoljen in sem končno zamenjal tudi olje, ki ga uporabljam pri kuhanju.