V zimskem času pogosto slišimo opozorila o nevarnosti zdrsa snega s streh. Velike količine snega, ki se nenadoma odlomijo in zdrsnejo s strehe, lahko ogrozijo mimoidoče, poškodujejo avtomobile ali celo povzročijo materialno škodo na objektih.

Zaradi tega se poraja vprašanje, zakaj snegolovi, posebni elementi na strehi, ki zadržujejo sneg, niso z zakonom predpisani kot obvezni del vsake strehe. Razlogov za to je več. Največji razlog je raznolikost podnebnih razmer in vrst streh. V nekaterih delih države je snega zelo malo ali pa se pojavlja le občasno. V takšnih območjih bi bila obvezna namestitev pogosto nepotrebna in bi lastnikom povzročala dodatne stroške brez večje koristi. Pomembna pa je tudi sama konstrukcija strehe, saj se strehe med seboj zelo razlikujejo po naklonu, kritini, velikosti in obliki. Nekatere strešne kritine že same po sebi bolje zadržujejo sneg, druge pa omogočajo, da se sneg postopoma tali in zdrsne v manjših količinah. Zaradi teh razlik zakonodaja pogosto ne predpisuje enotne rešitve za vse objekte. Prav tako imajo velik vpliv lokalni predpisi in priporočila projektantov. Pri gradnji novih objektov arhitekti in projektanti običajno ocenijo, ali so snegolovi smiselni glede na lokacijo in naklon strehe. Pomembno je poudariti, da tudi brez splošne zakonske obveznosti odgovornost za varnost še vedno nosi lastnik objekta, ne glede na to, ali so snegolovi nameščeni ali ne. Če s strehe zdrsne sneg ali led in povzroči škodo ali poškodbe, je lastnik odgovoren za nastalo situacijo. Prav zato se veliko lastnikov kljub odsotnosti obveznega predpisa odloča, da so na strehi nameščeni snegolovi.
Sodobni snegolovi so danes na voljo v različnih oblikah in materialih, zato jih je mogoče estetsko prilagoditi skoraj vsaki vrsti strešne kritine. Čeprav niso obvezni del vsake strehe, ostajajo pomemben varnostni element, še posebej v krajih z obilnimi zimskimi padavinami. Njihova uporaba lahko bistveno zmanjša tveganje za nesrečo in škodo.