Kakšen mesec nazaj sem se brezskrbno vozila po stari cesti od obale proti Kozini. Uživala sem v dolgi, prazni cesti, v sončnem dnevu in na glas prepevala ob radiu avtomobila, ki je bil na mejah svoje zmogljivosti. Ta moj flow je prekinilo cukanje avta, ki mu je sledil totalen kolaps in izklop, in ni bilo pomembno, katerega boga na nebu sem prosila, ta moj avto se ni premaknil za centimeter naprej. Tako rekoč sredi ničesar sem odprla havbo svojega vozila, verjetno tretjič v življenju, in poskušala ugotoviti, kaj se dogaja. Kako ali s čim sem zaman iskala informacije o sestavi avta v svojih možganskih celicah.
Vsemogočni splet pomagaj
Kaj naredi oseba, ki nima pojma o avtih in se znajde sama sredi ceste, s pokvarjeno kripo? Uporabi veličastni vir informacij – splet, seveda. Ko so moji opisi simptomov avta pokazali, da se je najverjetneje pokvaril akumulator, se je naslednje vprašanje glasilo: “Kaj akumulator sploh je?”. Ok, nekaj z električno energijo, bla, bla, bla, brez njega avto ne dela … super, pa smo tam.
Pametni mimoidoči
Ko sem se tako malo smilila sama sebi in obupavala nad situacijo, se je mimo pripeljal prijazen gospod, ki se je odzval na kriljenje mojih rok in prošnjo po pomoči. Vzel si je čas in pogledal mojega pokvarjenega konjička ter na glas potrdil tisto, kar sem prej prebrala na spletu: “Ja, akumulator je šel, gospa.” Ko sva ugotovila, da nihče od naju nima s seboj kablov za vžig, s katerimi bi lahko akumulator ponovno oživila, sva se odločila, da je situacija zunaj najinih moči in da drugega ni, kot da se pokliče asistenca.
Nekaj pa smo se naučili
Sedeč v vozilu asistence in vozeč ob poslušanju kratke pridige o tem, kako bi moral imeti vsak v prtljažniku nujno kable za vžig akumulatorja – če ne zase, pa vsaj za pomoč drugim v stiski –, sem priznala, da morda nekaj dodatne izobrazbe o delovanju jeklenih vozičkov ne bi bilo tako škodljivo. Odločila sem se, da, ko pridem domov, takoj napišem seznam nujne opreme za možne krize na poti, kjer je ob 1. točki pisalo: “akumulator – kabli za vžig”.